Kot tesnilni in drsni material imajo ogljikova vlakna močnejšo vztrajnost kot tradicionalni materiali, kot sta azbest ali steklena vlakna, pri stiku z močnimi kislinami in močno alkalnimi snovmi. Hkrati imajo boljšo toplotno odpornost in se samomažejo ter se uporabljajo kot napreden tesnilni material. Vendar pa so kot visokotehnološki material,materiali iz ogljikovih vlakenše vedno se soočajo z nekaterimi težavami, kot so oksidacijska reakcija, reakcija na kovine in kovinske okside pri visokih temperaturah, vmesne spojine.
1. Oksidacijska reakcija
Običajno se ogljikova vlakna pri segrevanju na 350 stopinj na zraku začnejo počasi oksidirati, masa se postopoma zmanjšuje in intenzivnost se začne zmanjševati. Zato nižja kot je temperatura v proizvodnem procesu, višja je ustrezna odpornost proti oksidaciji. Posledično imajo grafitna vlakna veliko boljšo antioksidativno odpornost.
Vpostopek izdelave ogljikovih vlakenDodani so bili Na, K, Ca, MG in drugi kovinski elementi, ki spodbujajo oksidacijo ogljikovih vlaken, dodatek materialov serije fosforja pa lahko učinkovito prepreči oksidacijo. Poleg tega lahko oksidativne kisline povzročijo tudi določeno stopnjo korozije ogljikovih vlaken, zlasti pri visokih temperaturah in visokih koncentracijah.
2. Reakcija s kovino ali kovinskimi oksidi pri visokih temperaturah
Ogljikova vlakna začnejo kemijske reakcije z NA, Li, K in železovim oksidom pri 400–500 stopinjah, z Fe in AL pri 600–800 stopinjah, s Si, silicijevim dioksidom, titanovim dioksidom in magnezijevim oksidom pa pri 1100–1300 stopinjah. Pri Cu, Zn, Mg, Ag, Hg in Au pa to ni pomembno. Pri uporabi kot ojačitveni material so lastnosti ogljikovih vlaken pri stiku s kovinami in kovinskimi oksidi močno omejene. Zato se ogljikovih vlaken ne more uporabiti za ojačitev oksidne keramike.
-Naslednje novice:Vodnik po karbonskih vlaknih
Čas objave: 21. dec. 2018